Kaj je regenerativno kmetijstvo?
Avtor: Jimi Eisenstein
Besedilo videoposnetka
Regenerativno kmetijstvo je sklop kmetijskih praks, ki povečuje biotsko raznovrstnost v prsti. Večina današnjih kmetijskih praks je pogubnih za biotsko raznovrstnost; celo ekološko kmetijstvo stori več škode kot koristi. Regenerativno kmetijstvo lahko to preobrne in dejansko izboljša zemljo. Kaj tako kmetijstvo pravzaprav vključuje? Odgovor je precej zapleten, saj so najboljše prakse večinoma odvisne od obdelovane zemlje. Različnih praks je torej ogromno – precej več, kot jih lahko zajamemo v ta video. Poglejmo si le tri pogoste oblike regenerativnega kmetijstva.
Kmetovanje brez oranja
Prst je polna organizmov, koristnih za rastline. Nekateri pretvarjajo dušik v obliko, dostopno rastlinam, drugi rastlinam dovajajo vodo, ki bi bila sicer nedostopna, tretji rahljajo in zračijo prst, povečujejo absorpcijo vode in omogočajo globlje prodiranje korenin. Kadar prst preobrne stroj, ubije večino teh organizmov, zato so potem potrebna kemična gnojila, ki na koncu pronicajo v vodo. Bistvo kmetovanja brez oranja je, da tega ne stori. Namesto tega posadimo krovne posevke, ki s koreninami rahljajo zemljo; deževnikom pustimo, da prezračijo prst in prenesejo hranila globlje; prst pokrijemo z zastirko, ki se sčasoma razgradi in pognoji prst.
Regenerativna paša
Zaradi izpustov metana in izsekavanja gozdov za pašnike živinoreja zelo uničuje okolje, vendar za pašno živinorejo to ne velja nujno. Z ustreznimi praksami lahko v le nekaj letih v tla shranimo ogromno ogljika, ustvarimo novo prst in celo preobrnemo širjenje puščav. Takole gre: trava običajno najprej raste počasi, nato pospeši rast, na koncu pa jo spet upočasni. V tem vmesnem obdobju najučinkoviteje pridobi večino biomase. Če jo živali popasejo prehitro, ne bo nikoli dosegla hitre rasti. To se dogaja pri običajni paši: živali popasejo vso mlado travo, še preden se njena rast pospeši. Takšna prekomerna paša vodi do erozije prsti, suš in širjenja puščav. Če pa so živali tesno skupaj v čredi, kot so bile nekoč v naravi, ima trava čas zrasti, preden jo spet popasejo. Vsa biomasa v travi je ogljik iz ozračja. Vendar vsa trava ne postane hrana. Nekaj je živali prekrijejo s kakci in poteptajo, kar ustvari popolne pogoje za ustvarjanje nove prsti. To se zgodi neverjetno hitro.
Kmetijsko-gozdarski sistemi
Te prakse spadajo med najbolj zapletene in najbolj odvisne od kraja, zato bom nekoliko poenostavil. Vedno se začne z opazovanjem lokalnega gozda in odnosov v njem: med rastlinami, živalmi, glivami, pokrajino, tlemi in vodo. Nato te odnose poustvarimo tako, da so ekološko enako vzdržljivi, a proizvedejo več hrane. Gozdni vrtovi imajo običajno sedem plasti: korenine, pokrovne rastline, zelišča, grmičevje, nizko drevje, visoko drevje in ovijalke. Vsaka od teh plasti proizvaja neko vrsto hrane ali zdravila, ali pa na nek način podpira celoten sistem. Rastline so večinoma trajnice in vključujejo čim več avtohtonih vrst.
Ti trije primeri regenerativnega kmetijstva in vsi ostali imajo nekaj skupnega. V klasičnem kmetijstvu želimo ustvariti čim več ene stvari; v regenerativnem kmetijstvu pa želimo ustvariti čim več odnosov med stvarmi. Vi ste ena od teh stvari. Kakšen odnos do zemlje želite gojiti?
