Regenerativno kmetijstvo – rešitev za podnebne spremembe
Besedilo: Charles Eisenstein · Animacija: Jimi Eisenstein
Besedilo videoposnetka
V šoli so nas učili, da traja 500 let, da nastanejo trije centimetri zgornje plasti zemlje. A obstajajo ljudje, ki jim to uspe 500-krat hitreje. In če bi te prakse sprejeli na svetovni ravni, bi po nekaterih ocenah izravnali vse izpuste. To bi lahko začeli početi takoj zdaj – vendar na račun kmetijske produktivnosti, mar ne? Ne! Te metode so v resnici lahko vsaj tako produktivne kot kmetijstvo s kemikalijami.
Res pa je, da zahtevajo dve stvari, ki predstavljata korenit premik v našem kmetijskem sistemu in celotni družbi. Prva je, da so bolj delovno intenzivne. V ZDA se približno en odstotek prebivalstva neposredno ukvarja s kmetijstvom. Ta odstotek bi morda moral narasti na deset odstotkov, kot leta 1950; če bi vključili še vrtove, pa morda na 50 odstotkov.
Druga stvar je, da v regenerativnem kmetijstvu to, kar deluje v enem kraju, morda ne bo delovalo na drugi celini ali celo v sosednji dolini. Te metode lahko delujejo le, če smo potrpežljivi in pozorni opazovalci določene zemlje. Vzpostaviti moramo torej edinstven, trajen in intimen odnos med človekom, ki dela z zemljo, in zemljo sámo. To industrijskemu modelu ne ustreza.
Bistvo industrializacije je standardizacija. Zato je učinkovita; zato jo lahko izvajajo stroji. Če želimo imeti resnično regenerativen kmetijski sistem, moramo spremeniti to miselnost. In to je še en razlog, zakaj se mora več ljudi tesno povezati z zemljo.
